Grbe je imelo lahko zgolj plemstvo

Iz zgodovine je razvidno, da se je grboslovje razvilo na evropskih bojiščih. Vitezi so nosili grbovne simbole, da bi jih prepoznali tako njihovi tovariši kot tudi nasprotniki, pozneje pa so se z njimi simbolično predstavljali na turnirjih. Vitezi so veljali za prvo stopnjo plemstva. Ko pa so se grbi razvijali in postali bolj priljubljeni, niso več ostajali omejeni samo na plemiški sloj. Tudi vse močnejši in premožni trgovski stan se je z lastnimi grbi simbolično uveljavljal v svoji skupnosti, kakor denimo mestni krojač ali kovač. Edina omejitev pri ustvarjanju grba je bilo plačilo umetniku, ki je grb naslikal.

V Vzhodni Evropi oziroma na Slovenskem grbi nimajo zgodovinske tradicije
Prapori Švabske, Kranjske, Koroške (od leve proti desni), okrašeni z grbi posameznih dežel, v poročnem sprevodu na Dunaju leta 1515 - Cankarjeva založba, Ljubljana, "Zgodovina Slovencev", 1979

Ta trditev je popolnoma napačna. Ohranjenega je namreč veliko gradiva, tako pisnega kot materialnega, ki dokazuje, da ima grboslovje v Sloveniji dolgo in živo izročilo. Že v zgodnji preteklosti zasledimo pojave značilnih grbovnih elementov, ki so vidni na viteških oklepih, čeladah, ščitih, na turnirskih konjskih pregrinjalih ter v reprezentančnih grofovskih stavbah. Na pričujočih straneh lahko na povezavi zgodovina grboslovja najdete podrobne podatke o zgodovini grboslovja. Kot primer, ki dokazuje pomen in ugledni položaj grbov, omenimo ilustracijo na desni. Ta jasno kaže tedanje grbe na praporih, ki jih nosijo konjeniki, z grbom dežele Kranjske v sredini.

Prisvajanje grba na podlagi enakega priimka

To je eden najpogostejših nesporazumov v grboslovju. Odvisno od sistema grb lahko pripada družinskemu imenu oziroma družini, kateri je bil podeljen že v davnih časih. Danes pa z grbi špekulativno kupčujejo tudi različne organizacije. Grba določene družine si ne moremo prisvajati, čeprav imamo enak priimek. Takšno početje velja za nepošteno, vendar ga ni mogoče preprečiti, saj se grboslovni zakoni dejansko ne izvajajo v nobeni državi. Po ustaljenih pravilih je vprašanje enakih priimkov stvar rodoslovja. Povsem mogoče je, da nekemu priimku pripada več grbov, od katerih vsak predstavlja drugo družinsko vejo, ki z ostalimi niti ni v nepoosrednem sorodu. Zato je priporočljivo, da raziščemo rodovnik svoje družine in se tako prepričamo, ali si lahko družinski grb pravično in častno prisvojimo. Organizacije, kot so Slovensko rodoslovje, lahko ponudijo pomoč pri raziskavah vašega rodovnika.

Nepravilna intepretacija šlemnega okrasja

S šlemnim okrasjem (crest) pogosto opisujemo celotni grb. Takšna raba pa v grboslovju ni pravilna. Šlemno okrasje vključuje tiste elemente, ki krasijo vrh šlema, postavljenega na gornjem robu grba oziroma ščita. Obstajajo primeri grbov, ki šlemnega okrasja nimajo ter so upodobljeni le v obliki ščita, kar lahko privede do nesporazumov.

Črni panter kot grb države Karantanije

Kljub nekaterim poznejšim virom in srednjeveškim materialnim ostankom, ki namigujejo, da je bil "panter" kot heraldična zver morda upodobljen v grbu ob koncu 12. stoletja, zaenkrat ni dokazov v obliki neposrednih zgodovinskih pisnih poročil (blazon) niti jasnih materialnih virov, ki bi zagotovo podpirali identiteto in zgodovino heraldične zveri kot "črnega panterja" vse do svojega izvora v karantanskem grbu. Zato se moramo pri tem vprašanju opreti na razlage srednjeveških likovnih upodobitev, ki pa so prepuščene subjektivni presoji. Za primer lahko navedemo zgodovinske grbe v grbovni knjigi na naših straneh, ki predstavljajo grofe Peilsteinske, natančneje družino BERNED (ok. 1398). Ti v grbu kažejo črnega panterja in izvirajo iz knjige Alfreda Antona, viteza von Siegenfelda, Das Landeswappen der Steiermark, 1900. To je tudi eden glavnih virov, ki podpirajo omenjeno teorijo. Iz drugih ilustriranih grbov je razvidno, da je imela heraldična zver včasih podobo rogatega "vola", drugič je imela atribute grifona, druge priljubljene heraldične zveri, v nekaterih primerih pa je "panter" upodobljen stoje na zadnjih nogah z razcepljenimi kopiti, kar pušča identifikacijo takšnih zveri prepuščeno domišljiji opazovalca.


Sekcija Slovenija © Vse pravice pridržane