Škofja Loka ima enak grb kot novi papež

by Peter Hawlina
Slovensko rodoslovno društvo

Tak je bil naslov prispevka v GG 15. 4. 2005. Pa ni čisto tako!

Sedanji papež Joseph Ratzinger - Benedikt XVI. ima v grbu res zamorca s krono, tako kot ga imamo v

Grb Skofje Loke

loškem grbu in zato lahko upravičeno ugotavljamo skupen izvor obeh grbov. Vseeno pa ni odveč, če se zavedamo tega skupnega izvora in ga pravilno razumemo.

Sedanji papež je dobil prvi grb kot nadškof münchenško-freisinške škofije. V grbih freisinških in kasneje

Grb papeža Benedikta XVI

münchenško-freisinških škofov je vedno prisoten zamorc s krono kot simbol škofije. Zamorca v grbu je obdržal v kardinalskem grbu in zdaj v papeškem. Ta je torej po rangu njegov tretji grb. V vseh treh grbih se pojavljajo trije simboli: zamorc s krono, otovorjen medved in Jakobova školjka.

Zamorc s krono je simbol freisinške škofije vse od zgodnjega 14. ali celo od poznega 13. stoletja pa vse do današnjih dni. (Podoba grba zdajšnjega münchenško-freisinškega nadškofa Wettra je na strani http://www.erzbistum-muenchen.de/EMF034/EMF003342.asp)

Do izvora tega simbola so se znanstveniki in ljubitelji poskušali že mnogokrat dokopati. Kljub številnim domnevam in razpravam, jim do danes ni uspelo dokazati nobene od teh. Zato je zdaj najbolj splošno privzeta domneva, da naj bi lik zamorca simboliziral moč, krona  pa mu dodaja še suverenost. Danes ga zato imenujejo Gekrönte Morh ali kar Freisinger Mohr. Zamorčevo glavo občasno poimenujejo tudi kot Caput Aethiopum (glava Etiopca).

Ena od mnogih razlaga za umestitev zamorca v grb freisinške škofije je doma tudi v Loki. Kot bajko jo je objavil Lojze Zupanc v zbirki loških mitov, pravljic, bajk in legend z naslovom Kamniti most. Takole gre:

Škofjeloški grb

V Škofji Loki pripovedujejo, da je bilo prvemu zemljiškemu gospodu, ki je na loškem ozemlju s krivo palico krotil tlačane, ime Abraham. Ko je le-ta pred davnim časom prišel z Bavarskega v Loko, je gostoval na loškem gradu vse dotlej, dokler se ni naučil po naše govoriti. Ves srečen, da se bo poslej lahko sporazumeval s podaniki in tlačani, se je nekega vigrednega dne napotil proti daljni Idriji. Spremljal pa ga je zamorec, ki ga je loški gospodar dobil v dar iz bogatega Ogleja.

Potovala sta po Poljanski dolini. Ta je bila tisti čas zarasla s hostami, koder je bilo toliko medvedov, da bi jih človek ne preštel. Gorje potniku, če se je nameril brez orožja skozi te gozdove! A zamorec, ki je spremljal svojega gospodarja, je bil bistroglavec. Oborožil se je z lokom in tulom, polnim puščic.

Ko sta tako hodila in hodila, sta se sredi temne hoste namahnila na velikanskega medveda. Knez Abraham je prestrašen obstal in drgetal, njegov sluga pa je -- ne bodi len -- nategnil lok in izstrelil puščico v medvedovo srce. Medved se je zvalil na črno zemljo. Gospodar je rešitelja objel in del:

"Rešil si mi življenje, zvesti služabnik! Za tvoje junaštvo te bom nagradil, da bodo še pozni rodovi vedeli, kakšen junak si bil!"

In je koj zatem, ko se je živ in zdrav povrnil v loški grad, zaukazal, naj v grb, ki bo še stoletja prikazoval veličino loških knezov, naslikajo glavo njegovega rešitelja. Od takrat je v škofjeloškem grbu glava črnega zamorca.

Zgodbica se sicer sliši silno preprosto in je poslušalec najbrž ne jemlje preveč zares. Vendar je v njej nekaj prvin, ki se lepo skladajo z zgodovinskimi dejstvi. Za škofa Abrahama je sicer znano, da je kmalu po prevzemu loškega ozemlja postal cesarjev zarotnik in bil zato izgnan. Leta svojega izgnanstva je preživljal v različnih krajih, med drugim na svojih posestih na Koroškem in Kranjskem. Loško gospostvo je bila največja freisinška posest izven Bavarske. Povsem verjetno je, da bi mu oglejski patriarh podaril zamorca, ravno tako je verjetno res, da je znal jezik domačega prebivalstva, saj so bili prav v njegovi osebni zapuščini pred dvestotimi leti najdeni Brižinski spomeniki. Nič kaj verjetno pa ni, da bi že Abraham zamorca umestil v škofijski grb, saj so se grbi pojavili v splošni rabi šele po križarskih vojnah, tam v trinajstem stoletju, torej vsaj dvesto let po Abrahamovi smrti. Abraham sam torej zamorca najbrž ni umestil v grb. Vsekakor pa je moral biti dvesto let po Abrahamovi smrti incident z medvedom v še kako živem izročilu. Primerjajmo z naslednjim simbolom.

Poleg zamorca ima papež v grbu tudi otovorjenega medveda. Ta simbol je ostalina precej starejše legende. Ko naj bi okrog leta 710 sveti Korbinijan, prvi škof in ustanovitelj freisinške škofije, romal v Rim, mu je medved raztrgal tovorno žival. Škof je svojo prtljago pritrdil na medvedov hrbet in ta mu jo je ubogljivo  nosil do Rima. Korbinijan je živel in deloval v zgodnjem osmem stoletju, otovorjeni medved pa se v grbu mesta Freising pojavi leta 1340 torej dobrih 600 let po Korbinijanovem romanju v Rim. Spomin na 600 let star Korbinianov incident z medvedom povsem ovrže dvom, ki bi ga kdo imel z dvesto let starim Abrahamovim.

Pa si oglejmo še tretji simbol - Jakobovo školjko. To je lahko splošni simbol romarjev. To naj bi simboliziralo potovanje, iskanje. Isti simbol se občasno uporablja tudi za sveto pismo stare in nove zaveze, za Marijino brezmadežnost in morda še kaj, zame je lep simbol preproste popolnosti. Pri papežu Benediktu XVI. pa naj bi šlo tudi za privrženost enemu največjih cerkvenih mislecev - svetemu Avguštinu. O njem je ohranjena kakih 1600 let stara prispodoba o neprimerljivosti človeških sposobnosti z božjimi. Ko je namreč skušal razložiti božjo troedinost, je ob morski obali opazil otroka, ki je s školjko prelival morje v svojo jamico v pesku...

Simboli v grbu so posredno vezani na tri velike zgodovinske osebnosti: Abrahama, Korbinijana in Avguština. Za slednjega nimamo nobene osnove, da bi ga povezovali s Kranjsko ali celo z Loko, tudi za Korbinijana se verjetno ne ve več, kje ga je pred kakimi 1300 leti vodila pot v Rim (in nazaj), toliko bolj gotovo pa lahko z Loškim gospostvom povezujemo bivanje škofa Abrahama in s tem tudi izvor zamorca v grbu freisinške škofije in posredno v grbih freisinških posesti, grbih freisinških škofov in z grbom današnjega papeža.

Nič kaj ustrezen torej ni naslov Škofja Loka ima enak grb kot novi papež. če bi se že pustili zapeljevati skušnjavam atraktivnih naslovov, bi veliko bolj upravičeno lahko zapisali Papež ima enak grb kot Škofja Loka. Seveda bi to veljalo samo za zamorca kot enega od treh simbolov v grbu. Ta pa je za nas posebno pomemben še zato, ker simbolno oznanja tudi Brižinske spomenike, najstarejše ohranjeno besedilo v slovanskem jeziku.

Ne glede na to, koliko bo kdo sprejel gornje razmišljanje, pa ostane dejstvo, da je prisotnost simbola zamorca v grbu sedanjega papeža privzdignila ta simbol na najvišjo raven. Postal je močnejši od orlov in levov najimenitnejših kraljevih in cesarskih rodbin. Njegov lesk je obsijal bavarsko škofijo in vse nekdanje posesti te škofije. In kakšno moč bo šele pridobil, če se bo Joseph Ratzinger izkazal v svojem poslanstvu.

(nekoliko obširneje sem o tem pisal v spisu, ki je dostopen na http://www.hawlina.com/Freising )

About the author:  . Rojen 1941 v Ljubljani, diplomirani ekonomist in upokojeni informatik.Ustanovitelj in predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. Publicist in urednik rodoslovnega časopisa Drevesa. Avtor več projektov, od teh dveh s področja heraldike.
 

Societas Heraldica Slovenica
15, maj 2005