Grad Radeljca

Sledeči prispevek o gradu Radeljca je povzet po fotokopiji originalnega članka, objavljenega v Dolenjskem listu leta 1975. V času pisanja tega prispevka ostajata avtor in vir drugega članka neznana. Podatki iz navedenega članka se uporabljajo zgolj za potrebe heraldične raziskave. 

Seznam grbov :

Apfaltrer	Auersperg	Barbi	Egkh	Kheysell
Mordax	Raab	Saurau	Schwab	Wernegkh

---

Valvasor pravi, da so Radelco šele v 17. stoletju sezidali Barbi [ 1 ]. Iz virov je razvidno, da so še pred Barbi bili lastniki gospostva Sauraui in Galli. Leta 1608 sta sklepala kupno pogodbo za tretjino gospostva Rudolf in Vajkard pl. Sauraua.[ 2 ] Leta 1609 je Viljem pl. Gall svoj del gospostva prodal Martinu Bertoldu Schwabu, ki je naslednjega leta kupil tudi četrtino posesti dveh vdov Katarine in Maruše Schwab.[ 3 ]

Vir: J.V.Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, 1679

Erazem Schwab je leta 1611 gospostvo prodal Volfu Andreju pl. Wernegkhu, ki se omenja kot lastnik še leta 1620; umrl je leta 1626; v njegovem zapuščinskem inventarju nepremičnine niso navedene, torej ob smrti ni bil več lastnik gospostva. [ 4 ]

Štirinajst let pozneje, 1640, je gospostvo pripadalo Janezu pl. Raabu kot zastavnemu gospodu. Poročen je bil z Ano Katarino pl. Wernegkh, ki je umrla leta 1650, Raab sam pa leta 1654. [ 5 ] Valvasor navaja, da je bil mladi gospod Raab, morda sin Janeza Raaba, poročen z baronico Egkh, ki se je kot vdova ponovno poročila z Valerijem baronom Wernegkhom. Res je iz genealoških tablic razvidno, da se je Janez Valerij baron Wernegkh leta 1679 poročil z Dorotejo baronico Egkh, vdovo Raab. [ 6 ] Po njeni smrti naj bi gospostvo podedoval Simon Engelbert baron Egkh. [ 7 ] Vendar pa te navedbe nasprotujejo podatku iz zapuščinskega inventarja Janeza Danijela Kheysella iz leta 1674; med listinami je v

Slika z gradu (naslikal Slavko Hočevar, maj 1950) prikazuje podobo gradu nekoč. Foto: David M. Cvet, oktober 2005

tem inventarju naveden povzetek odstopnega pisma Janeza Herberta pl. Wernegkha Janezu Danijelu Kheysellu iz leta 1688, torej bi moral biti Janez Herbert pl. Wernegkh lastnik gospostva Radelce; deset let prej se je Janez Valerij baron Wernegkh poročil z Dorotejo Raab. [ 8 ] Odstopna pogodba, sklenjena med Janezom Herbertom pl. Wernegkhom in Janezom Danijelom baronom Kheysellom, pa nasprotuje dejstvu, da je bila vdova Janeza Herberta pl. Wernegkha Marija Doroteja, rojena Mordax, ob svoji smrti leta 1684 lastnica Radelce, kar je razvidno iz njenega zapuščinskega inventarja; morda je gospostvo po smrti barona Kheysella spet prišlo v last Wernegkhov. [ 9 ] Povsem nemogoče pa je, da bi bila tedaj Radelca tudi last baronov Egkhov. [ 8 ]

Grajska klet danes. Streha je bila zamenjana po drugi svetovni vojni. Foto: David M. Cvet, oktober 2005

Kdaj in kako je gospostvo pridobil kostanjeviški samostan, ni mogoče dognati. Vsekakor je v začetku 18. stoletja bil njegov lastnik, ker ga je 16. aprila 1728 prodal Antonu Jožefu baronu Juriču. [ 10 ] Njegovo ime je v deželni deski pomotoma zabeleženo kot Anton Karel. [ 11 ]

Dne 22. novembra 1766 je Anton Jožef baron Jurič gospostvo izročil svojemu sinu Ferdinandu, ki se je zavezal, da bo očeta stanu primerno oskrboval in mu, v primeru, da bi ne želel prebivati pri njem, izplačeval letno rento 400 goldinarjev. Te obveznosti Ferdinanda niso obremenjevale, ker je njegov oče že naslednjega leta umrl. [ 12 ] Po Ferdinandovi smrti leta 1784 so gospostvo podedovali njegovi mladoletni otroci Ana, Marija, Tekla, franc Jožef, Vincene in Agneza. Franc Jožef baron Jurič je 24. avgusta 1814 gospostvo prodal Matevžu Kalčiču in njegovi ženi Ani Mariji, rojeni baronici Apfaltrer, za 59 000 goldinarjev in 2150 goldinarjev ključarine. [ 13 ]

Radeljca danes. Stanovanjska hiša vpeta v obzidje nekdanjega gradu. Foto: arhiv Turističnega društva Bučka.

Od Marije Ane Kalčič je 15. januarja 1827 kupil gospostvo Janez Pavič pl. Pfauental za 55 000 goldinarjev, ki jih je poravnal z dvajsetkrajcarskimi kovanci, katerih trije so dali en goldinar, šestdeset pa eno kölnsko srebrno marko, torej vsega 2500 srebrnih kölnskih mark. [ 14 ] Pavič je 1. maja 1848 prodal gospostvo svoji ženi Mariji, rojeni Auersperg, za 53 000 goldinarjev. [ 15 ] Po njeni smrti 14. marca 1863 so bili s prisojilno listino z dne 24. avgusta 1869 priznani za lastnike njeni dediči Aleksander, Alfonz in Herman grofi Auerspergi. [ 16 ] Leti so 30. maja 1870 posestvo prodali na dražbi; za 42 500 goldinarjev ga je kupila Terezija grofica Auersperg in ga 7. januarja 1871 odstopila Valeski grofici Barbo pl. Wachsenstein. [ 17 ] Na podlagi izjave grofice Barbo z dne 14. maja 1898, da je posestvo prodala ljubljanskemu trgovcu Karlu Kavšku, je bil leta 19. maja istega leta priznan za lastnika.[ 18 ] Od njega so 7. avgusta 1906 posestvo kupili Jožef Pungaršič s Strita, Franc Weiss iz Dolenjih Radulj in Janez Novak iz Gorenjih Radulj za 92 100 kron. [ 19 ] Po delilni pogodbi, ki so jo 9. januarja 1907 leti sklenili med seboj, je Jožetu Pungaršiču pripadlo graščinsko poslopje z gospodarskimi objekti in vrtovi ter njive, travniki in gozdovi v katastrski občini Bučka. [ 20 ]

Opombe

1. Valvasor XL 460.
2. ASRS, Zap. inv. XLIX W-10. str. 16/83.
3. ASRS, Zap. inv. XLIX W-10, str. 27/157, str. 28/162.
4. ASRS, Zap. inv. XL R-22/11, str. 34/27; XLIX W-10; Zbirka listin, 1620 avgust 28.
5. ASRS, Zbirka listin, 1640 november 3; Zap. inv. XL R-22/111.
6. ASRS, Geneal. tabl. (Wernegkh); Valvasor XI/460.
7. Valvasor XI/460.
8. ASRS, Zap. inv. XXVI K-43, str. 14/17.
9. ASRS, Zap. inv. XLIX W-39.
10. ASRS, Sam II Kostanjevica 2, listina, 1728 april 16.
11. ASRS, Dež. deska, gl. knj. VII/33 listine, 1. rumeni kvatern D 6; Zap. inv XXV J-43.
12. ASRS. Dež. deska, gl. knj. VII/33,listine, 5. modri kvatern R 2.
13.  
14. ASRS. Dež. deska, gl. knj. VII/33,listine, 6, modri kvatern E 6.
15. ASRS. Dež. deska, gl. knj. VII/33,listine, 1B IX/425 - 427.
16. ASRS. Dež. deska, gl. knj. VII/33,listine, fasc. 1870 111/92 - 184.
17. ASRS. Dež. deska, gl. knj. VII/33,listine, fasc. 1871 1/61 - 44.
18. ASRS. Dež. deska, vložek h gl. knj. 645, listine, fasc. 1898/650.
19. ASRS. Dež. deska, vložek h gl. knj. 645, listine, fasc. 1907/60.
20. ASRS. Dež. deska, vložek h gl. knj. 645, listine, fasc. 1980/698.

---

Viri in literatura

• Arhitekturna dedišèina, Arhiv Turističnega društva Bučka
• Valvasor, Janez Vajkard. Opus Insignium Armorumque 1687 - 1688 Das Grosse Wappenbuch
• Valvasor, Janez Vajkard. Topographia Ducatus Carnioliae Modernae 1679

by David M. Cvet
Societas Heraldica Slovenica
January 2006

Avtor:  , je bil rojen v Kanadi slovenskim staršem. Je direktor Kanadska kraljevska heraldična družba (RHSC) in predsednik podružnice za Toronto, predsednik in ustanovitelj Akademija evropske srednjeveške borilne veščine v Torontu. Je tudi ustanovitelj Societas Heraldica Slovenica. V začetku se je predvsem posvečal srednjeveškim borilnim veščinam in pri tem spoznal kako pomembno zgodovinsko vlogo je imela heraldika. Svoje raziskave in študij je razširil na Slovenijo.